»Bodo mi zdaj vzeli plačo?« To je prvo vprašanje, ko v sklepu o izvršbi preberete besede »rubež« in »delodajalec«. Najprej pomirjujoča novica: pri sklepu z opravilno številko »VL« se izvršba na plačo ne začne takoj. Delodajalec, banka in izvršitelj sklep prejmejo šele, ko postane pravnomočen. In zdaj še druga plat: od vročitve imate samo 8 dni, da z obrazloženim ugovorom preprečite, da bi sklep sploh postal pravnomočen.
Ali že odtegujejo? Kdaj delodajalec in banka dobita sklep
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ima dva dela. V prvem vam sodišče naloži, da dolg s stroški plačate v osmih dneh. V drugem že vnaprej dovoli izvršbo in določi sredstva — najpogosteje rubež plače, rubež pokojnine, sredstva na bančnem računu ali premičnine, kadar je potreben, pa imenuje tudi izvršitelja. Zato je v sklepu morda že navedeno ime vašega delodajalca ali banke.
To pa še ne pomeni, da odtegljaji že tečejo. Na uradnem portalu sodstva za samopomoč nasodiscu.si je zapisano: »Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine izvrševalci prejmejo sklep o izvršbi šele, ko postane ta pravnomočen.« Izvrševalci so delodajalec, ki izplačuje plačo, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki izplačuje pokojnino, banka, ki vodi vaš račun, in izvršitelj.
Sklep torej najprej prejmete vi. Sodišče o upnikovi terjatvi ni odločalo — sklep je izdalo samodejno, na podlagi računov ali izpiska, ki jih je navedel upnik. Če še niste prepričani, kaj imate v rokah, začnite z vodnikom prejel sem sklep o izvršbi: kaj storiti po vrstnem redu.
Edini trenutek, ko lahko rubež plače preprečite z ugovorom
Kako ustaviti izvršbo na plačo, preden se začne? Pri sklepu VL je odgovor en sam: s pravočasnim in obrazloženim ugovorom. Če ga vložite v osmih dneh od vročitve, sodišče sklep razveljavi v delu, s katerim je dovolilo izvršbo, zadeva pa se nadaljuje kot pravda. Sklep tako ne postane pravnomočen in delodajalec ga ne prejme.
Ugovor mora vsebovati dejstva in dokaze — na primer, da ste dolg že plačali, da je terjatev zastarala, da z upnikom niste sklenili pogodbe ali da je znesek napačen. Samo »dolga ne priznam« ne zadošča: tak ugovor sodišče zavrne kot neutemeljen. Razloge morate poznati in napisati vi. Kako je sestavljen, opisujemo v članku kako napisati obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi.
| Trenutek | Kaj se zgodi | Ali lahko še kaj storite |
|---|---|---|
| Vročitev sklepa | Sklep prejmete vi. Delodajalec in banka ga še nimata. | Da — začne teči rok 8 dni za plačilo ali ugovor. |
| 8 dni po vročitvi | Rok za ugovor se izteče. Priporočeno poslan ugovor šteje za vložen na dan oddaje na pošti. | Da, a samo do zadnjega dne roka. |
| Pravnomočnost | Če ugovora ni bilo ali je bil zavrnjen, sklep postane pravnomočen in izvršljiv. | Le še izjemoma — glejte poglavje o zamujenem roku. |
| Delodajalec ali banka prejme sklep | Izvrševalec dobi nalog, da del plače, pokojnine ali sredstev na računu nakazuje upniku. | O dolgu se praviloma ne razpravlja več. |
| Odtegljaji | Ob vsakem izplačilu gre zarubljeni del upniku, dokler dolg s stroški ni poplačan. | Dolg lahko plačate in s tem izvršbo končate. |
Najpomembnejša je prva vrstica: rok se šteje od dneva vročitve, zapisanega na vročilnici, ne od datuma na sklepu. Če pošiljke na pošti niste prevzeli, se šteje, da je bila vročena po izteku 15 dni od obvestila v nabiralniku. Primere štetja najdete v članku kako se šteje rok za ugovor zoper sklep o izvršbi.
Koliko lahko vzamejo od plače pri izvršbi na plačo
Če sklep postane pravnomočen, delodajalec ne nakaže upniku cele plače. Zakon o izvršbi in zavarovanju (102. člen ZIZ) dovoljuje rubež do dveh tretjin plače, hkrati pa določa znesek, ki vam mora ostati ne glede na višino dolga. Ta znesek je vezan na minimalno plačo — viri pogosto navajajo 76 % minimalne plače — in je lahko drugačen, če preživljate družinske člane.
Ker se je ta člen v preteklosti večkrat spreminjal, točnih zneskov tu ne računamo. Veljavno besedilo zakona je objavljeno v Pravno-informacijskem sistemu na pisrs.si, izračun za vaš primer pa naredi delodajalec ob izplačilu. Podobna omejitev velja za pokojnino, nekateri prejemki pa so po zakonu izvršbe izvzeti.
- Plača — delodajalec po pravnomočnosti zarubi del plače, največ do zakonske meje.
- Pokojnina — rubež pokojnine izvede izplačevalec pokojnine po enakih omejitvah.
- Transakcijski račun — izvršba na transakcijski račun pomeni, da banka zarubi sredstva na računu; zakon tudi tu varuje del sredstev, ki izvirajo iz plače ali pokojnine.
- Premičnine — popis in prodajo stvari opravi izvršitelj, kar prinese dodatne stroške.
Kaj ugovor naredi in česa ne
Pravočasen in obrazložen ugovor izvršbo na plačo ustavi, še preden se začne: sodišče sklep razveljavi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, upnikov predlog pa se obravnava kot tožba v pravdi. Tam mora upnik svojo terjatev dokazati, vi pa svoje navedbe iz ugovora.
Ugovor pa dolga ne izbriše in ne zagotavlja izida. Če upnik pravdo dobi, dobi sodbo, na podlagi katere lahko izvršba sledi pozneje — tudi na plačo. Stroške pravde plača stranka, ki spor izgubi, za sam ugovor pa je treba plačati sodno takso: 55 EUR, točen znesek in sklic sta navedena v sklepu oziroma v plačilnem nalogu sodišča. Več o tem v članku kaj sledi po ugovoru: sodna taksa in pravda.
Odvetnika za vložitev ugovora ne potrebujete. Če želite dokument pripraviti sami, lahko naložite fotografijo sklepa o izvršbi: podatke preberemo iz slike, razloge napišete vi, ugovor pa podpišete in oddate na sodišče, ki je sklep izdalo — priporočeno po pošti ali osebno v vložišču.
Rok je že potekel — kaj zdaj
Če ste zamudili rok za ugovor, je sklep pravnomočen, delodajalec ali banka ga bo prejel in rubež plače se bo začel. Takrat ostanejo le redke izjeme, za katere veljajo strogi pogoji:
- Vrnitev v prejšnje stanje — če ste rok zamudili iz opravičljivega razloga (na primer huda bolezen), lahko predlog vložite v 15 dneh od prenehanja razloga, najpozneje pa šest mesecev po zamujenem roku, skupaj z ugovorom (116. in 117. člen ZPP).
- Poznejši ugovor — če je terjatev prenehala šele po izdaji sklepa, na primer ker ste dolg plačali po prejemu sklepa, je ugovor mogoč tudi po izteku roka (tretji odstavek 61. člena in 56. člen ZIZ).
- Plačilo dolga — ko so dolg, obresti in stroški poplačani, se izvršba konča.
anulvo nobene od teh vlog ne pripravlja. Če je rok potekel, se obrnite na odvetnika; pri nizkih dohodkih preverite pogoje za brezplačno pravno pomoč na okrožnem sodišču.
Ni vsak rubež plače izvršba na podlagi verodostojne listine
- Sklep Finančne uprave (FURS) — davčna izvršba po drugih pravilih; pravno sredstvo je pritožba, ne ugovor.
- Sklep na podlagi sodbe, sodne poravnave ali notarskega zapisa — o dolgu je že odločeno, razlogi za ugovor so bistveno ožji.
- Menica ali ček — rok za ugovor je krajši od osmih dni; takoj se obrnite na odvetnika.
- Opomin agencije za izterjavo — ni sodni akt in ne more sam sprožiti izvršbe na plačo.
Če imate v rokah sklep z oznako VL in rok še teče, je izvršba na plačo še vedno nekaj, kar se morda sploh ne bo zgodilo. Kako orodje deluje, si lahko ogledate na glavni strani anulvo za Slovenijo.